Zanimivi dogodki

Soča trail 2018

Množično smo se  udeležili Soča traila v Tolminu. Super je bilo, le malo premalo vode je bilo za še lepše posnetke na koncu. Eni  so se trudili bolj, drugi pa malo manj. Andrej je bil zelo hiter, pa tudi punce so bile uspešne. Mira Malbašič je zmagala v svoji kategoriji. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred Slaščičarno Kljukec in se s kombijem in avtomobili odpeljali proti Tolminu. Prišli smo dovolj zgodaj, da smo dobili prarkirni prostor čisto blizu in tudi vse formalnosti smo uredili brez zapletov in živčnosti. Ni bilo čutiti kakšnega posebnega tekmovalnega naboja in nobenih mrzličnih priprav na štart ni bilo. Čisto mirno in brez panike smo se podali na tek in hojo po dolini Soče in  okoliških vzpetinah. Sicer smo se pa imeli super, taki traili so namreč veliko manj stresni, kot cestni teki. Draga naša Soča, drugo leto se spet vidimo.

 

 

Lepa junijska nedelja je bila kot naročena za izlet v hribe.

Danes pa spet malo za dušo. Res lep pohod po pokljuških hribih. Mogoče res nismo najbolj pridni zjutraj za vstati in za razliko od  slovenske navade, da je treba s svitom že začeti s hojo, se mi dobimo ob 6.30 pred Kljukcem, da krenemo na pot. Pa še kavica na poti in potem z veliko vnemo začenmo s hojo enkrat po osmi uri. In potem se začne po naše.Punce letijo po skalah kot sam vrag. Rečemo Debela peč, pa je premalo in potem gor in dol še na vse okoliške griče. Super je bilo. Zaključek pa s poštenim kosilom v Zatrniku. Res popoln dan.

 

 

Prvi junijski vikend

V nedeljo, 3.6. smo šli zelo številčno na tek okrog Cerkniškega jezera.
Otroci so tekmovali zelo zares, kot se za njih spodobi, so pa imeli to smolo, da so bile čudne kategorije in zelo dobri biatlonci iz Loža in

atleti iz Postojne. Kljub temu pa so si priborili nekaj nagrad. Potem so tekli odrasli po gozdu okrog jezera. Bilo je kar toplo in čeprav je

večina tekla malo z rezervo, je bilo naporno. Za naše tekače je bil tek mišljen kot dober nedeljski dolgi tek in je kar dobro uspelo, čeprav

niso bili čisto med prvimi. Karmen, ki je tekla bolj zares, pa  je bila odlična druga. Po teku so se še malo družili ob hrani in pokušali dobrote

Mlekarne Krepko, ki je bila sponzor prireditve. Organizatorji so pripravili zares prijetno tekmovanje in so bili kar vsi zadovoljni.


Zvečer je pa še Jakob Medved v Ljubljani na državnem prvenstvu za mladince zmagal v teku na 3000m. Odličen in skoraj popoln dan za ŠD Tek je lek.

 

Golica

V nedeljo 20. maja smo se zbrali zjutraj pred Kljukcem in se odpeljali na Gorenjsko. Nismo bili prvi in zato je bilo malo bolj na tesno za parkiranje a smo tudi to rešili, saj smo navajeni, da začnemo malo kasneje, ker potem z večjim veseljem hodimo, da prehitevamo tiste, ki so šli bolj zgodaj. Malo več blata je bilo od začetka in na vrhu nam je nagajala megla, a nas to ni ustavilo, niti nam ni zmanjšalo veselja, ko smo bili na vrhu. Pri koči smo se še malo ustavili, nekateri nekaj pojedli in popili, potem je sledil spust v dolino. Za pridno hojo smo se nagradili še s kosilom v dobri gostilni, naredili načrt za naslednji vzpon in odšli domov.

 

Odločili smo se, da bomo do dopustov zamenjali tekaške dneve za pohode v hribe. Po dopustih pa začnemo s pripravami na Ljubljanski maraton.

 

 

Vipava Trail 2018

Zelo aktivni smo bili spet to soboto.

Najprej so naši mladi tekači nastopili v Ajdovščini na krajših tekih, kjer sta Matic in Oskar zasedla peti mesti, 

Manca Žibert pa je spet zmagala in ji odlično kaže v tekmovanju za primorske pokalne teke.

Za njimi pa so se podale na svojo dolgo pot po obrobju kraške planote in čez Nanos naše tekačice.

30km in 1230 višinskih metrov je bilo treba premagati. Preizkušnje so se lotile modro in vse uspešno prišle do cilja.

Tek je štel tudi za državno prvenstvo v gorskem maratonu.

 

 

 

 

 

Tek trojk 2018

Leto je naokoli in mi smo bili spet vsi na teku trojk. Deset ekip smo prijavili, še nekaj naših tekačev je pa nastopilo v trojkah svojih podjetij ali drugih https://www.sla.si/s15/TT5.jpginteresnih skupin. Tudi vreme in vzdušje  za tek smo imeli super. Po dobrih pripravah je teklo vse po ustaljenem urniku. Najprej kava, ogrevanje, skupinska slika pred Maxijem in odhod na start. Vsi smo bili dobro razpoloženi brez pretirane tekmovalne napetosti in željni najlepšega teka v Sloveniji.

Vseeno pa se tekmovalni duh kar pojavi od nekje in tako smo tudi mi tekli po najboljših močeh. Mojci je uspelo v ženski konkurenci celo zmagati s svojo ekipo. Zelo pogumno so tekli Sara, Mojca in Stane na 29km in bili odlični 17. med mešanimi ekipami. Po teku pa še malo druženja ob pijači na našem izhodiščnem mestu, kjer smo ugotovili, da smo bili odlični in smo odšli domov s sklepom, da se vidimo tudi drugo leto.

Za svoje šole so tekli tudi naši srednješolci, škoda, da niso tekli tudi naši najmlajši člani, ki bi bili tudi uspešni, saj so odlični tekači in tekačice, ki uspešno nastopajo v krosih v primorskem in notranjskem pokalu.

 

 

Pohod na Porezen                                                                                                                                                   

Po beograjskem maratonu smo spet v polni aktivnosti. Na praznični dan smo se podali na Porezen, saj je Slivnica za naša dekleta kar naenkrat postala  premajhen izziv.Malo več vožnje do izhodišča nam ni predstavljalo prevelike težave. Preračunavanje normiranega časa in kaj bo to pomenilo za nas, pregled opreme in smo šli. Mogoče celo malo prehiter začetek a se je vseeno zelo dobro izšlo. V slabih dveh urah smo bili na vrhu, na srečo je bila koča odprta tako, da smo dobili čaj, kavo in še kaj zraven za ogreti, saj je na vrhu prav neprijetno pihalo. Zadovoljno smo ugotovili, da smo zares dobri in se odpravili v dolino. Zelo zadovoljni z opravljenim smo naš pohod zaključili s kosilom v dobri logaški gostilni.

Odločitev je bila jasna: ker smo tako dobri, gremo v prvem prostem vikendu spet v hribe. Verjetno bomo prilezli tudi kaj višje.

 

Advent Adria maraton Crikvenica

Pa smo uspešno zaključili našo tekaško sezono s tekom v Crikvenici. Zadnji del priprav je bilo kar težko, saj se je začela prava zima in je volja opešala. Najbolj vneto so se pripravljali naši mladi tekači in tudi najbolj zagnano so tekli. Sicer pa je bil za njih tudi 5km dolg tek pravi maraton. Po videnem se nam za tekaško bodočnost ni bati.

V soboto, ob prihodu v Crikvenico je bilo prav grozljivo in upanje na kakšen lep in uspešen tek minimalno. Mraz in strašen veter sta bila za opazovati le skozi okno tople sobe.  Še dobro, da je bil start in cilj teka pred hotelom. V nedeljo pa smo se prebudili v hladno in sončno jutro tako, da se je razpoloženje izboljšalo. Po zajtrku so se začele zadnje priprave, masaža in lepljenje energijskih trakov in je bilo pa treba iti na ogrevanje. Najprej tekači na 21km, mladi in ostali tekači na 5km so nas pospremili na pot in potem so z velikim veseljem in malo strahu tudi sami šli na start. V glavnem smo bili kar vsi zadovoljni z doseženim, po teku smo šli na malico in počakali na razglasitev rezultatov in nekateri na zaslužena priznanja. Poleg dobrega teka Karmen je bilo najlepše videti naše mlade tekače, kako so bili navdušeni nad pretečenimi kilometri.

Pred povratkom smo popili še eno kavo in se dogovorili za nekaj tekem prihodnjo pomlad.

 

 

TUDI TEKAČI ŠD TEK JE LEK SMO BILI DEL SLOVENSKEGA TEKAŠKEGA PRAZNIKA

22. Ljubljanski maraton je nedvomno dogodek, ki se dotakne vsakega ljubitelja teka. Res je, v teh 22 letih je postal pravi veliki mednarodni maraton. Tudi mi ga spoštujemo in smo se temu primerno nanj pripravljali in se ga na koncu množično udeležili. To srečo, da imaš tako lepo organiziran maraton v bližini, je pač treba izkoristiti. In smo jo tako, da smo prijavili 30 naših tekačev za nedeljske teke, še nekaj jih je teklo za svoja podjetja, v soboto so pa nastopili skoraj vsi otroci, ki trenirajo pri nas.

Pridno smo tekli in se po najboljših močeh borili proti poškodbam in utrujenosti. Pri vsem tem nam pa volje ni nikoli zmanjkalo. V  zadnjem mesecu se nam je pridružilo še nekaj tekačev, ki sicer tečejo sami, a so ugotovili, da bo učinek vadbe boljši, če bodo v skupini, kjer delamo veliko in predvsem kvalitetno. V začetku smo veselo tekali okrog Sekirice in Kališ, v zadnjem času pa smo se preselili v Zapolje, kjer smo naredili ob sredah nekaj koristnih in zahtevnih treningov. Zadnji teden smo sicer tekli bolj lahkotno, se je pa začelo živčno pripravljanje na tekmo. V četrtek smo razdelili štartne številke sledili so resni pogovori o izbiri opreme, pitju in prehrani pred in med tekmo, kakšen tempo bo najprimernejši in v kateri boks se je smiselno postaviti. Vse tako, kot to delajo čisto pravi tekači.

Na sobotnih otroških tekih so za svoje šole tekli tudi mladi člani ŠD Tek je lek, ki že pridno  vadijo v našem društvu. Hrabro so se podali na progo in si nabirali tekmovalne izkušnje za prihodnje zmage. Oba  Jakoba sta bila čisto spredaj, ostali so se pa uspešno borili z nadebudno množico. Malo smole so imeli otroci od 3.-5. razreda, ker so tekli skupaj in so bile prevelike razlike v starosti, da bi imeli vsi enake možnosti. Matic in Lina sta pa bila uspešnejša, ker sta tekmovala s svojimi vrstniki.

Nedeljsko jutro je bilo res nekaj posebnega. Že zgodaj zjutraj so bile kolone vozil proti mestnemu središču , kjer je bil start. Prva borba je bila seveda za parkirni prostor, saj je želja večine priti čim bližje. Naše zborno mesto je bilo pred Dramo. Pričakalo nas je malo megleno a lepo dopoldne s prijetnimi temperaturami za tek, vetra je bilo pa občutno preveč. Energija in napetost je hitro naraščala že pred startom teka na 10km. Tudi tukaj smo imeli nekaj svojih tekačev in tekačic. Imeli smo oba Jakoba v prvi vrsti, ki sta tudi na koncu ostala zelo blizu najboljših, čeprav sta že v soboto dobro tekmovala na šolskih tekih. Vsi ostali pa po svojih zmožnostih veselo in brez težav do cilja.

Tek na 21km je bil večji izziv za nastopajoče in tudi obrazi so bili precej bolj zaskrbljeni.  Še nekaj gasilskih slikic in odhod na start, kjer je bila kar huda bitka za ugoden položaj. Medtem, ko so se tekači trudili na cesti, so spremljevalci čuvali njihovo opremo, kar je bilo na koncu tudi pošteno utrujajoče. Sledilo je nestrpno pričakovanje najprej najhitrejših in potem naših članov. Eni sicer niso bili najbolj zadovoljni, saj je bilo za boljše rezultate preveč vetrovno, proga pa nekaj sto metrov predolga. To je malo pokvarilo sliko celega teka, vendar nismo preveč obupavali, ampak hitro sklenili, da bo drugo leto bolje. Vsi smo srečno opravili s progo brez prehudih težav in sklenili, da nadaljujemo za naslednji izziv. Počakali smo še naše maratonce, videli, da sta Mojca in Matjaž uspešno prestala prvi nastop v maratonu in se odpravili proti domu.

Na Ljubljanskem maratonu smo bili skoraj vsi člani ŠD Tek je lek lepo vidni v naši opremi, videli smo pa tudi veliko drugih tekačev iz Logatca, kar pomeni, da smo Logatčani aktivni in lepo skrbimo za svoje zdravje. Okrog 50 naših tekačev pomeni, da smo dejavni in prispevamo svoj delež h krepitvi zavedanja o pomenu gibanja za zdravje.

 

Takole je pa Jakob tekel v vodeči skupini na 10km.

 

 

NAŠI TEKAČI NA PORTUGALSKEM

Za vse je kriv Vasco da Gama  

V nedeljo 15.10.2017 smo se Nataša, Boris in moja malenkost, vsi Drašlerjevi  člani ŠD TEK JE LEK udeležili polmaratona Rock 'n' Roll Marathon Series na Portugalskem , natančneje v Lizboni. Jutro je obetalo vroč dan, zato smo se primerno oblekli in ob 8.30 skočili na znameniti rumeni tramvaj št. 28, ki je vsak dan neutrudno sopihal mimo našega stanovanja . Vsi s štartnimi številkami smo imeli namreč za vsa prevozna sredstva ( tramvaj, metro, avtobus,... ) po mestu, brezplačno vožnjo . Na štartno črto nas je pripeljal avtobus preko mostu Vasco da Gama in nam tako ponudil panoramsko vožnjo še na drugo stran in nato nazaj do sredine mostu, kjer je bil start. Po poku pištole se je začelo garanje. Po prvih 5-ih kilometrih ` hinavskega` klanca, smo komaj čakali na hidracijo. Na prvi postojanki nas je pričakala voda in rock`n roll glasba. Potem pa gor in dol, gor, dol…kdo bi si mislil, da je Lizbona tako razgibano mesto. Vodne postaje so si sledile tematsko. Najprej voda, potem napitki, gelčki in na koncu že sadje. Rešilni avtomobili , ki so stali ob poti, so imeli z vsakim kilometrom več obiska. Ker …je bilo reees vroče. Na 15. kilometru je kazalo 32 stopinj !!! Pri 17. kilometru pa se je začela cesta naglo vzpenjati … ampak ne zaradi fatamorgane ...vse tja do dobrega 19. kilometra. No vsaj čisto na koncu , so se nas usmilili in smo se proti cilju spuščali do trga Praça do Comercio. Za odrešilno linijo nas je čakala medalja in SLADOLED , ki nam je malo shladil naša utrujena in razgreta telesca. Rezultati so bili razmeram primerni, vendar smo bili na koncu vsi zadovoljni.

 Potem pa še do kolen v reko Tajo in na zasluženo pivo !

 

Breda Drašler

 

MARATON BOVEC

16.9. smo se udeležili bovškega maratona. Kljub dežju je bilo super. Uživali smo v lepi dolini Soče in ob gostoljublju organizatorjev, manj pa v deževnem vremenu. Vseeno pa je bil za nami lep tekaški vikend.

 

 

NOČA DESETKA NA VRHNIKI

V soboto, 26.8. smo bili na nočnem teku na Vrhniki. 9 naših tekačev je bila na koncu najuspešnejša skupina, saj smo imeli dve zmagi, eno drugo in eno tretje mesto absolutno, pa še po kategorijah smo dobili kup medalj in nagrad. Super uspešen večer za nas.

 

 

PRIHODNJE DEJAVNOSTI

Prednovoletno srečanje 19.12. v Zapolju za člane in simpatizerje društva.

Prijave na Beograjski maraton.

Živeti s športom pomeni biti svoboden kot ptica. Zares iskrena hvala, ker letite z nami.