Tradicionalni vikend v hribih

Tudi letos smo člani društva šli v hribe a izjemoma samo na enodnevni pohod. Mogoče zaradi izrednih razmer ali pa nismo uspeli časovno umestiti dvodnevnega pohoda v koledar. Vseeno pa je bilo super, Monika je izbrala dobro traso po Karavankah. 

Na vrhu sta nas pričakala megla in veter tako, da smo oblekli vse, kar smo imeli. Je bilo pa potem v koči na Kofcah toliko bolj prijetno. Mogoče se nam je na začetku zdelo, da ne bo tako naporno a smo se na koncu pošteno nahodili in bili tudi primerno utrujeni. V dolini smo naš pohod v hribe zaključili v Tržiču, kjer smo si privoščili zasluženo pivo. Vsi smo bili zadovoljni in logičen sklep je bil, da gremo naslednje leto spet.

V soboto, 19. septembra smo za naše člane izvedli tekaško prireditev.

Skupnega dolgega teka se je udeležilo 20 naših tekačev in še nekaj nas je skrbelo za dobro počutje tekačev. Zbrali smo se ob 9h v Grajskem parku Vitez in potem v prijetnem vremenu delali kroge okrog Sekirice in Tičnice. S postanki na okrepčevalnici so najvztrajnejši naredili več kot 20km. S tekom smo zaključili do 12 ure, potem še malo pomalicali in analizirali trening in se utrujeni a zadovoljni odpravili domov. 

Teka se je udeležila cela nova skupina, ki vadi pod vodstvom Monike  in tudi precej članov, ki so z nami že vrsto let.

Glede na prijetno tekanje, bomo to ponovili v prvem ugodnem terminu.

Soča trail

Za konec pomladanskega dela tekaških tekmovanj so naše članice in člani nastopili na Soča trailu v Tolminu. V odličnem vzdušju so tekli na 15 ali 25km in seveda trpeli vročino, ki smo jo celo pomlad pogrešali. 

Vsi so se srčno borili in uživali v teku, najbolj pa na koncu, ko so se pred prihodom v cilj ohladili v ledeno mrzli Tolminki. S svojimi nastopi so bili večinoma zadovoljni, najbolj pa Mira in Karmen, ki sta zmagali v svojih starostnih kategorijah in tudi sicer tekli zelo dobro. Sledi zaslužen počitek in potem priprave na jesen, kjer je glavni cilj Ljubljanski maraton.

Po medvedovih stopinjah
Pa je za nami še ena zanimiva izkušnja. Nekateri so šli že v petek in v Kočevju prespali, drugi so ustali malo bolj zgodaj in šli na pot. Tisti najbolj zgodni so začeli že ob 4.30, saj je 64km res dolga pot. 

Nekateri pa malo kasneje in so morali zato hoditi hitreje. Manj stresno je bilo pa za tiste, ki so se odločili za polovično. V idealnem vremenu so pa vsi uživali in uspešno prišli okrog brez posebnih težav ali poškodb. Za nekatere je bila to res lepa in zanimiva izkušnja lomastenja po pragozdu, nekateri pa so to izkoristili kot trening volje za predvideni jesenski maraton. Kakor koli se je splačalo vstati malo bolj zgodaj in verjetno bo večina šla še kdaj.

Leto 2019 smo začeli s pohodi v hribe, saj smo morali izkoristiti zelo prijazno vreme.

Dobro smo začeli novo leto. Praznično prijazno vreme smo izkoristili v popolnosti.

Začeli smo že zadnji vikend v decembru z vzponom na Čaven, potem pa eni še na Ratitovec, najbolj pridni 1.1. na Stol, danes pa spet Čaven v super vremenu pa tudi na Planino nad Vrhniko in na Slivnico so eni šli. Skratka tako moramo samo nadaljevati. Zelo pridni in motivirani smo.

Grintovec v Kamniških Alpah

Še en vikend smo se potepali po hribih. Tokrat smo z veliko dobre volje in tudi z veliko hitrostjo osvojili Grintovec. No, malce  počasneje od Mitje Kosovela, a še vedno smo ponosni na svojo hitrost. Le potem je bil zaključek s kosilom malo daljši. Glede na to, da imajo naše punce vrhunsko opremo, je normalno, da smo tudi hitri. Naslednji vikend bo pa treba začeti z dolgimi teki in zato imamo v nedeljo v Grajskem parku tekaški dan. Tja lahko pridete tudi drugi ljubitelji teka, bo lepo in koristno. Ljubljanski maraton se namreč nezadržno bliža.

Poletje v hribih

Zadnja dva vikenda smo opravljali naš splošni vzdržljivostni trening v hribih. Dvakrat po dva dni smo se potili po naših lepih hribih.  Čisto na Rombon nam ni uspelo prilesti, je bila za prvi dan Čukla kar v redu, drugi dan pa smo bili na Krnu in potem je sledil spust do jezera in v dolino. Težko a zelo lepo. Bilo je veliko prehojenih poti, nismo pa prišli do pretirano zahtevnih vzponov. Ta vikend smo nadaljevali naše pohode v hribe. Dva naporna in zelo prijetna dneva na Kriških podih in okoliških hribih sta bila kar dober preizkus naših sposobnosti. Vsi smo z več ali manj težav in strahu prilezli na Bovški Gamsovec, Križ in Stenar, nekateri pa še na Škrlatico in Razor. Pač vsak po svojih zmožnostih. V odličnem vzdušju tudi utrujenost in boleče noge niso bile noben problem in na poti domov smo že razmišljali kam gremo prihodnjič. Pa še dober trening za prihajajoče maratone smo naredili. Naša dekleta so vzela nasvet gorkega vodnika, da z vajo izgubiš strah pred prepadnimi stenami, zelo zares in naslednjič bomo izbrali še težje poti.

Soča trail 2018

Množično smo se  udeležili Soča traila v Tolminu. Super je bilo, le malo premalo vode je bilo za še lepše posnetke na koncu. Eni  so se trudili bolj, drugi pa malo manj. Andrej je bil zelo hiter, pa tudi punce so bile uspešne. Mira Malbašič je zmagala v svoji kategoriji. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred Slaščičarno Kljukec in se s kombijem in avtomobili odpeljali proti Tolminu. Prišli smo dovolj zgodaj, da smo dobili parkirni prostor čisto blizu in tudi vse formalnosti smo uredili brez zapletov in živčnosti. Ni bilo čutiti kakšnega posebnega tekmovalnega naboja in nobenih mrzličnih priprav na štart ni bilo. Čisto mirno in brez panike smo se podali na tek in hojo po dolini Soče in  okoliških vzpetinah. Sicer smo se pa imeli super, taki traili so namreč veliko manj stresni, kot cestni teki. Draga naša Soča, drugo leto se spet vidimo.

Lepa junijska nedelja je bila kot naročena za izlet v hribe.

Danes pa spet malo za dušo. Res lep pohod po pokljuških hribih. Mogoče res nismo najbolj pridni zjutraj za vstati in za razliko od  slovenske navade, da je treba s svitom že začeti s hojo, se mi dobimo ob 6.30 pred Kljukcem, da krenemo na pot. Pa še kavica na poti in potem z veliko vnemo začenmo s hojo enkrat po osmi uri. In potem se začne po naše.Punce letijo po skalah kot sam vrag. Rečemo Debela peč, pa je premalo in potem gor in dol še na vse okoliške griče. Super je bilo. Zaključek pa s poštenim kosilom v Zatrniku. Res popoln dan.

Prvi junijski vikend

V nedeljo, 3.6. smo šli zelo številčno na tek okrog Cerkniškega jezera.
Otroci so tekmovali zelo zares, kot se za njih spodobi, so pa imeli to smolo, da so bile čudne kategorije in zelo dobri biatlonci iz Loža in

atleti iz Postojne. Kljub temu pa so si priborili nekaj nagrad. Potem so tekli odrasli po gozdu okrog jezera. Bilo je kar toplo in čeprav je

večina tekla malo z rezervo, je bilo naporno. Za naše tekače je bil tek mišljen kot dober nedeljski dolgi tek in je kar dobro uspelo, čeprav

niso bili čisto med prvimi. Karmen, ki je tekla bolj zares, pa  je bila odlična druga. Po teku so se še malo družili ob hrani in pokušali dobrote

Mlekarne Krepko, ki je bila sponzor prireditve. Organizatorji so pripravili zares prijetno tekmovanje in so bili kar vsi zadovoljni.

Zvečer je pa še Jakob Medved v Ljubljani na državnem prvenstvu za mladince zmagal v teku na 3000m. Odličen in skoraj popoln dan za ŠD Tek je lek.

Golica

V nedeljo 20. maja smo se zbrali zjutraj pred Kljukcem in se odpeljali na Gorenjsko. Nismo bili prvi in zato je bilo malo bolj na tesno za parkiranje a smo tudi to rešili, saj smo navajeni, da začnemo malo kasneje, ker potem z večjim veseljem hodimo, da prehitevamo tiste, ki so šli bolj zgodaj. Malo več blata je bilo od začetka in na vrhu nam je nagajala megla, a nas to ni ustavilo, niti nam ni zmanjšalo veselja, ko smo bili na vrhu. Pri koči smo se še malo ustavili, nekateri nekaj pojedli in popili, potem je sledil spust v dolino. Za pridno hojo smo se nagradili še s kosilom v dobri gostilni, naredili načrt za naslednji vzpon in odšli domov.

Odločili smo se, da bomo do dopustov zamenjali tekaške dneve za pohode v hribe. Po dopustih pa začnemo s pripravami na Ljubljanski maraton.

Vipava Trail 2018

Zelo aktivni smo bili spet to soboto.

Najprej so naši mladi tekači nastopili v Ajdovščini na krajših tekih, kjer sta Matic in Oskar zasedla peti mesti, 

Manca Žibert pa je spet zmagala in ji odlično kaže v tekmovanju za primorske pokalne teke.

Za njimi pa so se podale na svojo dolgo pot po obrobju kraške planote in čez Nanos naše tekačice.

30km in 1230 višinskih metrov je bilo treba premagati. Preizkušnje so se lotile modro in vse uspešno prišle do cilja.

Tek je štel tudi za državno prvenstvo v gorskem maratonu.

Tek trojk 2018

Leto je naokoli in mi smo bili spet vsi na teku trojk. Deset ekip smo prijavili, še nekaj naših tekačev je pa nastopilo v trojkah svojih podjetij ali drugih https://www.sla.si/s15/TT5.jpginteresnih skupin. Tudi vreme in vzdušje  za tek smo imeli super. Po dobrih pripravah je teklo vse po ustaljenem urniku. Najprej kava, ogrevanje, skupinska slika pred Maxijem in odhod na start. Vsi smo bili dobro razpoloženi brez pretirane tekmovalne napetosti in željni najlepšega teka v Sloveniji.

Vseeno pa se tekmovalni duh kar pojavi od nekje in tako smo tudi mi tekli po najboljših močeh. Mojci je uspelo v ženski konkurenci celo zmagati s svojo ekipo. Zelo pogumno so tekli Sara, Mojca in Stane na 29km in bili odlični 17. med mešanimi ekipami. Po teku pa še malo druženja ob pijači na našem izhodiščnem mestu, kjer smo ugotovili, da smo bili odlični in smo odšli domov s sklepom, da se vidimo tudi drugo leto.

Za svoje šole so tekli tudi naši srednješolci, škoda, da niso tekli tudi naši najmlajši člani, ki bi bili tudi uspešni, saj so odlični tekači in tekačice, ki uspešno nastopajo v krosih v primorskem in notranjskem pokalu.

Pohod na Porezen                                                                                                                                                   

Po beograjskem maratonu smo spet v polni aktivnosti. Na praznični dan smo se podali na Porezen, saj je Slivnica za naša dekleta kar naenkrat postala  premajhen izziv.Malo več vožnje do izhodišča nam ni predstavljalo prevelike težave. Preračunavanje normiranega časa in kaj bo to pomenilo za nas, pregled opreme in smo šli. Mogoče celo malo prehiter začetek a se je vseeno zelo dobro izšlo. V slabih dveh urah smo bili na vrhu, na srečo je bila koča odprta tako, da smo dobili čaj, kavo in še kaj zraven za ogreti, saj je na vrhu prav neprijetno pihalo. Zadovoljno smo ugotovili, da smo zares dobri in se odpravili v dolino. Zelo zadovoljni z opravljenim smo naš pohod zaključili s kosilom v dobri logaški gostilni.

Odločitev je bila jasna: ker smo tako dobri, gremo v prvem prostem vikendu spet v hribe. Verjetno bomo prilezli tudi kaj višje.