Priča smo porastu različnih vodenih vadb. Pretežno v dvoranah ali fitnes centrih pa tudi med ljubiteljskimi tekači je vodena vadba vedno bolj priljubljena. Za razvedrilo in druženje je to vsekakor dobro pa še primarni nagon biti ovca, se zadovolji. Po moje vodene vadbe niso isto, kot treningi v skupini oziroma pod vodstvom strokovnjaka. Drugi  tekači pravijo, da zelo dobro trenirajo sami. Vsekakor je to v redu, če je edini cilj uživanje v teku in se kaj pomeniti sam s seboj, če pa je želja tudi razvijati svoje sposobnosti, tedaj pa mislim, da to ni najboljša izbira. Idejo za ta zapis sem dobil, ko sem primerjal napredek nekaterih ljubiteljskih tekačev, ki vložijo veliko truda in časa v svojo vadbo, pravega učinka pa ni in našo tekačico, recimo ji Pepca, ki je s svojim treningom močno napredovala. Da ne bo pomote, Pepca ima zahtevno službo, ki večinoma traja več kot 8h dnevno in družino. K nam je prišla pred 3 leti, ko je pretekla svoj prvi mali maraton v času 1:52, po 3 letih pa je prilezla do 1:35. Naj tiste, ki bodo imeli teorijo zarote, takoj umirim, da nima nobene posebne prehrane niti nobenih nujno potrebnih dodatkov niti obiskov modernih centrov za regeneracijo in boljše počutje. Je pa Pepca iz svojega službenega življenja navajena reda, vztrajnosti in zagnanosti. Po najboljših močeh se trudi narediti, kar se dogovorimo, jaz pa se v okviru njenega časa in drugih možnosti trudim, da bi naredila tisto, kar je v danem trenutku nujno potrebno. Tudi tiste redke poškodbe , ki se ji pripetijo, jih v res kratkem času odpravimo. Pri tem je seveda pomembno, da trenira tako, da je poškodb čim manj, če pa se ji že zgodijo, pa ukrepamo takoj. Počitek in jamranje, da ''bali'', niso rešitev. Za preventivo nameni kar dobršen del treninga vadbi moči in posameznih vaj, ki so nujne za uspešno tekanje brez težav.

Opazil sem še drugo smer dogodkov. Namreč tisti, ki so bili vključeni v skupne treninge v pripravah na določene tekme, so lepo napredovali, ko pa so začeli trenirati sami oziroma po svoje, je šel rezultat navzdol. Verjetno je zato pomemben vzrok to, da je v skupini pod nadzorom trening bolj smiselno narejen in predvsem na težkih treningih je skupina neprecenljiva motivacija za trši trening.

To se sprašujemo delavci v športnih klubih in verjetno še kdo, ki dela z mladimi. V vsem skupaj ni neke logike. Starši in otroci v najzgodnejših letih, predvsem pa veliko prekmalu vlagajo ogromno truda, časa in sredstev v treninge, ki ne dajejo nobenega dolgoročnega rezultata. Pustimo strokovni pogled, ozrimo se samo na psihološkega. V času osnovne šole bi moral trening otrok temeljiti na igri in uživanju pri vadbi, potem se pa otroci že zavestno odločajo, če jih izbrani šport res zadosti privlači. V navedenem primeru se začnejo težave še preden začnejo zares trenirati. 

Najhujša je, da so otroci in starši že utrujeni in naveličani športa preden so začeli zares trenirati. Preveč specializiran trening v mladosti povzroči zaostanek v razvoju in to je močan razlog za opustitev športa. Za svoje otroke običajno šport izberejo starši (običajno tistega, ki jim je všeč oziroma so v njem z večjim ali manjšim uspehom tekmovali tudi sami) in nikjer ne piše, da je njihov otrok najbolj talentiran prav zanj. Tako imamo v športu še večji osip, kot bi bilo potrebno. In to prav v tistem obdobju, ko bi morali začeti s pravim treningom za rezultat. Nekateri obupajo in ga povsem opustijo in v tem primeru je bila škoda popolna, le na krivca je težko pokazati. Na boljšem so tisti, ki se s športom ukvarjajo za svojo zabavo in dobro počutje.

Nerazumljivo početje ima pa še drugo skrajno stran. To so starejši rekreativni športniki, ki izgubijo kompas in iz takega ali drugačnega razloga trenirajo povsem profesionalno. Iz strokovnega stališča je to prav tako zgrešeno, kot resen trening otrok v osnovni šoli. Šport ljudi v srednjih letih je lahko le za zabavo, dobro počutje in zdravje in nič drugega! Vsa razpoložljiva tekmovanja so lahko le za zabavo in popestritev vadbe, nikakor pa ne za zdravljenje kompleksov in zamujenih ambicij.

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da obe marginalni skupini dobita celo donatorja, ki je njihovo rekreacijo oziroma otroško igro pripravljen financirati. Na drugi strani pa tisti, ki se ukvarjajo z resnim treningom in so v pravih letih za šport, ne dobijo nikogar, ki bi jim pomagal.

Hipotetično: če pridete s projektom, da imate skupino 5-6 deklet, od katerih bodo v roku 3 let 2-3 nastopile na svetovnem mladinskem prvenstvu in zato potrebujete sredstva, ne boste dobili nikogar, razen staršev in mogoče lokalne skupnosti!

Tekaški trener v ŠD Tek je lek Miro Petrovec

Mogoče se sprašujete, zakaj nimate volje za redno športno aktivnost in zakaj vam je tako težko začeti ter vztrajati?

Prvo, kar morate storiti je, da se ne smilite samemu sebi! Že to je prvi in pomemben korak k spremembi, če si dobite pa še dobro skupino za skupno vadbo, ste že blizu cilja.

Drugo je, da ne čakate, da bo oseba v beli halji tista, ki vam bo rekla, no sedaj je pa pravi čas, da začnete. Vsi vemo, da se osebo v beli halji gleda drugače, kot osebo v modri, ki je po navadi serviser vašega avtomobila. Slednjega veliko bolj cenite in bolj redno obiskujete.

Najbrž se morate vprašatizakaj rabite avto voziti na servis? Zakaj rabite redno dolivati bencin in olje in se hvaliti pri sosedu, da je bil vaš avto vreden celo premoženje? Verjetno zato, ker je tako lažje, vsi vidijo, kaj imate, v kakšnem stanju je vaše telo, se pa vsaj kratkoročno ne vidi tako očitno. Vse lepo in prav. Vendar vaše prevozno sredstvo, v katerega bi rabili vlagati več energije, volje, ljubezni in časa je vaše telo in zdravje. In brez pretiravanja. Govorimo o povsem normalnih aktivnostih, ki so povezane z zdravim gibanjem. Če boste zdravemu gibanju dodali še kaj za dušo, boste pa sploh na konju.                                                                                               

Konec je odlašanja in jamranja, odločite se in začnite danes, ne jutri!

Da ne bo pomote: v življenju sem pretekel preko okrog 150.000 km in napravil 8.000 treningov. Danes pri več kot 60 letih še vedno tečem spodobno hitro in brez težav in nobene obrabe kolen ali kolkov nimam. Dejstvo je, da je telo namenjeno uporabi, gibanju, sicer se začnejo težave in ''obrabe''. Je pa to hvaležen izgovor predvsem samemu sebi, da ni treba začeti. Raje kot o tem ali teči ali ne, razmišljajte kako svoje gibanje narediti bolj zdravo in varno.

Razlogi zakaj začeti in kakšno korist boste imeli od teka so sledeči: znižuje inzulinsko neodzivnost in posledično težave s sladkorjem, znižuje pritisk, ugodno vpliva na presnovo in stanje črevesja, tudi pri obvladovanju teže vam bo tek koristil. Predvsem pa je gibanje na svežem zraku balzam za dušo in telo, saj se med dolgim tekom lahko marsikaj pogovorite sami s seboj, zato nikakor ne stlačite slušalk v ušesa in se ne poskušajte zamotiti z glasbo.

To so razlogi, ki vas morajo motivirati za skrb za svoje zdravje in tek je prava stvar.

Glavni vir motivacije niso drugi! Glavni vir motivacije ste vi, ker se morate začeti zavedati, da je vse kar imate tisto, kar nosite v sebi! 
Ni hitrih rešitev, kot tudi ni lahkih poti! So le enostavni pogledi, ki vam pomagajo do enostavnih in učinkovitih rezultatov.
Imate samo eno življenje in eno zdravje! Ne igrajte se in prevzemite odgovornost za svoja dejanja.

Imeti dobro idejo, je prvi korak do uspeha, da pa jo uresničimo, moramo opraviti še mnogo pravih korakov.

Trener v ŠD Tek je lek Miro Petrovec

V mladih letih sem tekel na trening vedno mimo kmetije, katere lastnik je bil bolj pust mož. Vsaj tako je veljalo med ljudmi, ki so ga poznali. Vedno sem ga pozdravil in on je nekaj zamrmral v brado v pozdrav. Imel sem občutek, da me zaradi mojega vsakodnevnega tekanja ne ceni pretirano. Takrat pri večini ljudi tekanje ni imelo neke posebne cene.

Nekega za tekača še posebej neprijaznega dne, sem se odpravil v dežju in mrazu mimo njegove kmetije. Stal je pod streho hleva in me gledal. Ko sem prišel bližje in kot običajno pozdravil, me je ustavil in mi povedal očitno pripravljen stavek: ''Jaz pa tebe spoštujem. Ne  cenim te zato, ker tečeš ampak zato, ker tečeš v vsakem vremenu.'' Potem sva izmenjala še nekaj vljudnostnih o slabem vremenu in šla vsak po svoje.

Ves tek sem razmišljal o tem srečanju in zdelo se mi je, da se tekačev ne meri samo po tem kako hitro kdo teče. Kasneje sem doumel, da nam tek poleg pozitivnih učinkov na zdravje in splošno počutje daje tudi druge pomembne vrednote kot so vztrajnost, odpornost, trma, disciplina in predanost svojemu delu in prepričanju.

Pionir logaškega teka